V zadnjih letih se je način odločanja o energiji bistveno spremenil, vendar način razmišljanja pogosto ostaja enak. Ko danes govorimo z lastniki hiš, redko naletimo na dvom, ali je samooskrba smiselna. Veliko pogosteje naletimo na nekaj drugega in to je na odlašanje. Ne zaradi neodločnosti, temveč zaradi občutka, da je čakanje bolj varna, bolj premišljena pot.

Na prvi pogled je ta logika razumljiva. Trg se spreminja, tehnologija napreduje, subvencijski mehanizmi se prilagajajo. V takšnem okolju se zdi smiselno počakati, opazovati in se odločiti kasneje, ko bo slika bolj jasna. Vendar prav tukaj nastane ključna napaka. Ta logika predpostavlja, da je čas nevtralen dejavnik. Da se v obdobju čakanja ne zgodi nič.

V energetiki to ne drži več. Čas ima danes svojo zelo konkretno ceno.

Strošek, ki ga ne vidimo – a ga plačujemo vsak mesec

Energija je ena redkih kategorij, kjer odlašanje neposredno pomeni nadaljevanje obstoječega stroška. Medtem ko pri mnogih investicijah čakanje pomeni le zamik odločitve, pri energiji pomeni podaljševanje trenutnega stanja. To stanje pa ni nevtralno, ampak finančno aktivno.

Vsako gospodinjstvo vsak mesec plačuje energijo. Ta strošek obstaja ne glede na to, ali razmišljamo o investiciji ali ne. Ko se odločimo počakati, v resnici ne zamrznemo situacije, temveč jo podaljšamo. Podaljšamo obdobje, v katerem smo popolnoma odvisni od trga, brez lastne proizvodnje, brez optimizacije in brez možnosti vpliva na strukturo stroška.

Če to prevedemo v realne številke, postane slika bistveno bolj konkretna. Povprečno gospodinjstvo danes za električno energijo nameni med 1.500 in 2.500 evri letno. V primeru dobro načrtovane samooskrbe se lahko ta strošek zniža za več kot polovico. To pomeni, da vsako leto brez ustrezne rešitve ne pomeni le “brez spremembe”, ampak pomeni nadaljevanje višjega stroška.

Ključni premik v razumevanju je naslednji: izguba ni hipotetična. Ne gre za to, kaj bi lahko pridobili. Gre za to, kaj dejansko plačujemo več, kot bi bilo potrebno.

Dinamika trga: zakaj čakanje ne pomeni večje varnosti

Eden od glavnih razlogov za odlašanje so pričakovanja glede prihodnosti predvsem glede subvencij in cen tehnologije. V teoriji se zdi smiselno počakati na boljše pogoje. V praksi pa se energetika danes razvija v smeri večje kompleksnosti, ne večje predvidljivosti.

Subvencijski sistemi se praviloma ne širijo, temveč postopno omejujejo, tako v višini kot v dostopnosti. Pogoji se zaostrujejo, razpoložljiva sredstva pa se porabljajo hitreje. To pomeni, da čakanje ne povečuje verjetnosti boljše podpore, ampak pogosto ravno obratno povečuje tveganje, da bo podpora nižja ali pa je sploh ne bo več.

Hkrati se spreminja tudi regulativno okolje. Novi omrežninski modeli, večji vpliv koničnih obremenitev in večje nihanje ceni pomeni, da energija postaja vse manj predvidljiv strošek. V takšnem okolju čakanje ne pomeni stabilnosti, ampak izpostavljenost.

Zato se je smiselno vprašati, ali je odlašanje res konservativna odločitev ali pa je v resnici oblika pasivnega tveganja.

Mit o cenejši tehnologiji

Argument o padanju cen tehnologije je eden najbolj razširjenih razlogov za odlašanje. In res je, da tehnološki napredek praviloma prinaša nižje cene posameznih komponent. Vendar ta pogled pogosto zanemari širšo sliko investicije.

Končna vrednost energetskega sistema ni odvisna le od cene opreme. Nanjo vplivajo tudi stroški izvedbe, razpoložljivost izvajalcev, regulativni pogoji, zahtevnost priključitve in vse večja potreba po integraciji različnih sistemov. Posledično se lahko zgodi, da kljub padcu cen komponent celoten projekt ne postane bistveno cenejši.

Še pomembneje pa je nekaj drugega. Tudi če bi bila investicija v prihodnosti nekoliko nižja, se v času čakanja kopiči strošek energije. Ta strošek pogosto preseže razliko v investiciji. V takšnem primeru odločitev za čakanje ne pomeni prihranka, ampak dodatni strošek, ki ga na prvi pogled ne povežemo z odločitvijo.

Pravo vprašanje zato ni več, ali bo tehnologija cenejša. Pravo vprašanje je, ali je skupni finančni učinek čakanja ugodnejši od takojšnje optimizacije. V večini realnih scenarijev odgovor ni pritrdilen.

Od investicije k upravljanju: temeljna sprememba razmišljanja

Morda najpomembnejši premik v energetiki danes ni povezan s tehnologijo, temveč z vlogo energije v vsakdanjem življenju. Dolgo časa je veljalo, da je energija nekaj, kar uredimo z enkratno investicijo. Postavimo sistem in pričakujemo, da bo deloval sam od sebe.

Danes vse bolj vidimo, da to ne drži več. Energetski sistemi so postali kompleksni, njihova učinkovitost pa je neposredno odvisna od tega, kako dobro so usklajeni z dejansko porabo. Sončna elektrarna, baterija ali katerakoli druga tehnologija sama po sebi ne zagotavlja optimalnega rezultata. Rezultat nastane šele skozi upravljanje.

To pomeni razumevanje porabe, časovnih vzorcev, konic in prihodnjih sprememb. Brez tega tudi najboljša tehnologija ne doseže svojega potenciala.

V tem kontekstu investicija ni več cilj, temveč del širšega procesa. Procesa, ki se začne z razumevanjem in nadaljuje z optimizacijo skozi čas.

Zaključek: čakanje kot odločitev, ne kot odsotnost odločitve

Največja iluzija pri energetskih odločitvah danes je prepričanje, da z odlašanjem ne sprejmemo odločitve. V resnici jo sprejmemo. Odločimo se, da bomo še naprej delovali v obstoječem modelu, z vsemi njegovimi stroški in omejitvami. Razlika med aktivnim pristopom in čakanjem se ne pokaže takoj. Ne pokaže se v enem mesecu ali eni sezoni. Pokaže se skozi čas, v kumulativnem učinku stroškov, prihrankov in prilagodljivosti.

Zato vprašanje ni več, ali je pravi trenutek za investicijo. Vprašanje je, ali je smiselno odlašati z odločitvijo, ki ima merljive finančne posledice že danes.

Namesto ugibanja ali čakanja na “pravi trenutek” je smiselno preveriti konkreten scenarij za vaš dom koliko lahko dejansko prihranite in kakšna rešitev ima sploh smisel.

👉 Oddajte povpraševanje in pripravili bomo okviren brezplačen izračun za vaš primer:
https://enertec.si/soncne-elektrarne/povprasevanje-za-soncne-elektrarne/

The post Kaj se zgodi, če z investicijo čakate do 2027? appeared first on Enertec.

Ko se gospodinjstvo odloča za sončno elektrarno, je prvo vprašanje skoraj vedno enako:
»Kako veliko elektrarno potrebujem?«

In prav tukaj se pogosto začne napačen razmislek.

Velikost elektrarne se v praksi še vedno prepogosto določa na podlagi letne porabe, občutka ali primerjave s sosedom. Če ima sosed 12 kW, potem se zdi logično, da je podobna rešitev primerna tudi za našo hišo. Včasih investitorji celo namenoma izberejo večjo moč, “za vsak slučaj”, ker želijo biti pripravljeni na prihodnost. Pogosto pa se odločitev sprejme tudi zelo preprosto elektrarno se dimenzionira kar glede na prostor, ki je na voljo na strehi, in se postavi toliko panelov, kolikor jih streha dopušča

Tak način odločanja je razumljiv vendar je strokovno zelo napačen.

Sončna elektrarna ni generičen izdelek. Je del energetskega sistema, ki mora biti prilagojen konkretni strukturi porabe, načinu ogrevanja, navadam gospodinjstva in dolgoročni strategiji upravlanja energije.

Letna poraba je šele začetek, ne pa odgovor o potrebni moči sončne elektrarne

Najpogostejša napaka pri dimenzioniranju je, da se moč elektrarne določi izključno na podlagi letne porabe električne energije, izražene v kilovatnih urah. Če gospodinjstvo porabi 11.000 ali 12.000 kWh na leto, se pogosto predlaga sistem, ki bi to količino teoretično pokril.

Vendar letna številka skriva bistvene informacije:

• kako je poraba razporejena skozi dan,
• kakšne so sezonske razlike,
• ali obstajajo izrazite konice,
• ali gospodinjstvo uporablja toplotno črpalko,
• ali je predviden nakup električnega vozila,
• ali se bodo energetske potrebe v prihodnjih letih povečale.

Dve hiši z enako letno porabo lahko imata popolnoma drugačen profil porabe. Ena večino energije porabi podnevi, ko elektrarna proizvaja energijo, druga pa zvečer, ko je proizvodnja minimalna. Zato je lahko izkoristek elektrarne zelo različen, čeprav je moč sistema enaka.

Na optimalno velikost elektrarne vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so dovoljena moč oddaje v omrežje, senčenje, orientacija in naklon strehe. V preteklosti se je elektrarne pogosto odimenzionirala poenostavljeno po formuli poraba/1000, vendar specifična proizvodnja ni nujno vedno 1000 kWh na kWp, zato je za pravilno dimenzioniranje potrebna natančnejša analiza. Dimenzioniranje na podlagi ene same številke je strokovno neustrezno.

Pravilno dimenzioniranje je analitičen proces

Strokovno dimenzioniranje se ne začne z vprašanjem “Koliko panelov?”.
Začne se z vprašanjem: “Kako energija dejansko teče skozi vaš dom?”

V praksi to pomeni analizo:

• porabe v 15-minutnih intervalih,
• sezonskih nihanj,
• način in režim ogrevanja/hlajenja,
• načrtovanih sprememb (električno vozilo, širitev družine),
• smiselnosti baterijskega hranilnika,
• vloge EMS pri optimizaciji lastne porabe.

Šele na podlagi teh podatkov lahko določimo optimalno kombinacijo moči elektrarne, velikosti baterije in sistema upravljanja energije.

V nekaterih primerih je optimalna rešitev manjša elektrarna z EMS.
V drugih je smiselna kombinacija z baterijskim hranilnikom.
V tretjih baterija sploh ni ekonomsko upravičena.

Primer iz prakse: Kako lahko enaka letna poraba pomeni popolnoma drugačen energetski profil

Graf prikazuje dva različna profila porabe električne energije v 15-minutnih intervalih skozi dan. Obe gospodinjstvi na letni ravni porabita približno 12.000 kWh, vendar je razporeditev porabe popolnoma drugačna.

Pri prvi hiši je večina porabe skoncentrirana v večernih urah, ko sončna elektrarna ne proizvaja energije. To pomeni, da gospodinjstvo velik del elektrike še vedno kupuje iz omrežja, medtem ko presežke proizvedene energije čez dan oddaja nazaj v omrežje.

Druga hiša ima večji delež porabe podnevi, ko elektrarna proizvaja energijo. Posledično je stopnja neposredne samooskrbe bistveno višja, čeprav imata obe hiši enako letno porabo.

Ta primer jasno pokaže, zakaj dimenzioniranje elektrarne samo na podlagi letne porabe pogosto vodi do napačnih odločitev.

Če bi obema namestili enako veliko elektrarno, na primer 13 kW, bi bila finančna učinkovitost investicije bistveno različna. V prvi hiši bi brez dodatne baterije ali sistema upravljanja energije velik del proizvedene energije oddajali v omrežje, medtem ko bi elektriko kupovali ravno takrat, ko jo najbolj potrebujejo, zvečer. V drugi hiši pa je stopnja samooskrbe precej višja, saj so investitorji izbrali pravilno dimenzioniran sistem. Večino proizvedene energije dejansko porabijo neposredno v gospodinjstvu, iz omrežja pa elektriko uvažajo le v manjšem obsegu. Investicija je enaka. Rezultat ni.

Prevelika elektrarna ne pomeni nujno večji prihranek

Pri preveliki elektrarni je skupna proizvodnja energije sicer večja, vendar gospodinjstvo v času proizvodnje ne porabi dovolj elektrike, da bi jo lahko v celoti kompenziralo s svojo porabo. Posledično velik del proizvedene energije odteče v omrežje kot oddaja. Ta energija ima za gospodinjstvo bistveno nižjo ekonomsko vrednost kot energija, ki jo porabimo neposredno v hiši.

Pri optimalno dimenzionirani elektrarni je proizvodnja bolj usklajena z realnim profilom porabe gospodinjstva. Večji delež proizvedene energije se zato kompenzira z lastno porabo, oddaje v omrežje pa je bistveno manj. To pomeni višjo stopnjo samooskrbe in praviloma tudi boljši finančni učinek investicije.

Ključna razlika med obema scenarijema ni samo v količini proizvedene energije, ampak predvsem v razmerju med proizvodnjo, kompenzacijo in oddajo v omrežje. Pravilno dimenzionirana elektrarna je tista, pri kateri se največji delež proizvedene energije porabi neposredno v gospodinjstvu.

Kaj pomeni premajhna elektrarna?

Tudi poddimenzioniran sistem predstavlja težavo. Če elektrarna ne pokrije ključnih delov porabe, gospodinjstvo še vedno ostaja močno odvisno od omrežja, zlasti v času konic ali v zimskih mesecih.

To pomeni:

• manjšo stopnjo samooskrbe,
• višje stroške nakupa energije,
• slabši dolgoročni finančni učinek investicije.

Pogosto je premajhna elektrarna rezultat pretiranega varčevanja na začetku, brez upoštevanja prihodnjih potreb.

Največji učinek dosežemo, ko energijo tudi pametno upravljamo

Graf prikazuje, kako so v sodobnem energetskem sistemu med seboj povezani trije ključni elementi: sončna elektrarna, baterijski hranilnik in sistem za upravljanje energije (EMS). Vsak od teh elementov ima svojo vlogo pri optimizaciji proizvodnje, porabe in shranjevanja energije.

Sončna elektrarna proizvaja energijo predvsem v dnevnem času, ko je proizvodnja največja. Del te energije se neposredno porabi v gospodinjstvu, kar pomeni takojšnjo kompenzacijo z lastno porabo.

Če je proizvodnja večja od trenutne porabe, se presežek energije lahko shrani v baterijskem hranilniku. Ta energija je nato na voljo kasneje, na primer v večernih urah, ko elektrarna ne proizvaja več energije.

V primerih, ko proizvodnja presega tako trenutno porabo kot kapaciteto baterije, se presežna energija oddaja v omrežje.

Pomembno vlogo pri tem procesu ima EMS (Energy Management System). Ta sistem spremlja proizvodnjo elektrarne, porabo v gospodinjstvu in stanje baterije ter na podlagi teh podatkov optimizira tok energije v sistemu. EMS lahko na primer usklajuje delovanje večjih porabnikov, polnjenje baterije ali polnjenje električnega vozila.

Takšna integracija omogoča večjo stopnjo lastne porabe, manj oddaje energije v omrežje in boljšo ekonomsko izrabo proizvedene energije. Zato danes pravilno dimenzioniranje sončne elektrarne ni več vprašanje samo moči sistema, temveč načrtovanja celotnega energetskega sistema gospodinjstva.

Samooskrba 2026 zahteva več kot občutek

Trg se je v zadnjih letih bistveno spremenil. Struktura omrežnin, način obračunavanja energije in dinamika cen zahtevajo premišljene odločitve. Investicija v sončno elektrarno danes ni več le vprašanje “pokrijmo letno porabo”, temveč vprašanje dolgoročne energetske strategije gospodinjstva.

Najdražja odločitev je tista, ki temelji na občutku.

Zato pri Enertecu dimenzioniranje temelji na realnih podatkih in natančnih simulacijah, ne na primerjavah ali ocenah. Cilj ni prodati največje elektrarne, temveč postaviti optimalno energetsko rešitev.

Če želite preveriti, moč elektrarne in kapaciteta baterijskega hranilnika je primerna za vaš dom, vam pripravimo konkreten izračun na podlagi vaših dejanskih podatkov.

The post Dimenzioniranje elektrarne po občutku (ali po sosedu) appeared first on Enertec.

Kaj pa, če vam povemo, da lahko mesece izgubljate energijo in denar ne da bi imeli o tem najmanjše opozorilo?

Večina lastnikov sončnih elektrarn verjame aplikaciji, ki jim kaže proizvodnjo in porabo. Ko številke “štimajo”, je občutek miru popoln. A ta mir je pogosto lažen. V resnici je elektrarna kompleksen sistem, solarni paneli, razsmerniki, kabli, spoji, elektronika kjer lahko že najmanjša napaka povzroči veliko izgubo. V najhujšem primeru pa celo nevarnost na vaši strehi.

V prvem članku meseca aprila smo pisali o tem, da aplikacije pokažejo le del resnice. (Link do članka: Monitoring Enertec) Tokrat pa gremo korak dlje. Tokrat ne govorimo več o teoriji, ampak o praksi. O resničnem primeru, ki je lastnika stal več sto evrov letno dokler se ni odločil za naročila monitoringa Enertec.

To je zgodba gospoda Nejca Korošca – lastnika, ki je bil prepričan, da njegova elektrarna deluje brezhibno, dokler mu monitoring ni pokazal drugačne slike. Njegova izkušnja ni osamljen primer, ampak realnost, ki se lahko zgodi vsakemu lastniku sončne elektrarne. Zato ta zgodba ni le njegova, temveč opozorilo in opozorilo za vse: resnica o delovanju vaše elektrarne ni izbira, ampak nuja, če želite varnost, prihranke in miren spanec

Nejc je zaupal aplikaciji, a številke so ga izdale

Na prvi pogled je bilo vse v redu. Aplikacija je kazala, da elektrarna deluje. Nejc je bil zadovoljen in miren. Za naročilo monitoringa Enertec se je odločil, ker je želel dodatno potrditev, da njegova elektrarna res deluje brezhibno in predvsem zato, da bi imel mirno vest, da njegova investicija prinaša pričakovane rezultate.

A le dober mesec monitoringa Enertec je razkril neprijetno resnico: njegova elektrarna je proizvajala 30 % manj energije od pričakovane. To je pomenilo:

• vsaj 4.500 kWh izgube na leto,

• od 538 € do 810 € manj prihrankov, ki so dejansko pomenili dodatne letne stroške

• in še več: nevarnost zaradi slabih stikov, ki so povzročali vroče točke na strehi in posledično tudi upad proizvodnje

Kaj pa aplikacija? Nič! Brez opozorila. Brez alarma.

Od miru do šoka in na koncu do rešitve

Nejc je v monitoring Enertec stopil z mislijo, da bo dobil “še eno storitev”. Nekaj dodatnih podatkov, malo več pregleda vendar nič pretresljivega. A v resnici je dobil nekaj veliko pomembnejšega: orodje, ki mu je odprlo oči in mu pokazalo resnico o njegovi elektrarni. Namesto površnega miru je dobil jasen vpogled v ozadje, ki ga aplikacija nikoli ne bi razkrila:

• jasna, vizualna mesečna poročila, ki niso bila zgolj številke, ampak pregledne slike njegove proizvodnje, porabe in izgub,

• strokovno razlago, zakaj so rezultati slabi, brez ugibanj in praznih tolažb – samo dejstva, utemeljena na podatkih,

• konkretne korake, kako izgube odpraviti, s praktičnimi rešitvami, ki jih je lahko izvedel in ki so prinesle takojšnje rezultate.

Rešitev je bila jasna: sanacija stikov, manjša nadgradnja panelov in baterijski hranilnik z EMS za pametno upravljanje energije.

In kakšni so bili rezultati? Nejc je doživel spremembo, ki je presegla njegova pričakovanja:
• Elektrarna je ponovno proizvajala pričakovano količino energije, brez prikritih izgub.
• Velik del energije je ostal doma, kjer jo je potreboval, namesto da bi odtekal v omrežje.
• Njegovi računi za elektriko so se opazno znižali, kar je pomenilo več denarja v družinskem proračunu.
• Presežek energije je bil celo tolikšen, da si je lahko privoščil polnjenje električnega avtomobila, o katerem je že dolgo razmišljal.

Koliko stane, če ne vidiš resnice?

Ko govorimo o izgubah, se pogosto sliši abstraktno nekaj odstotkov sem ter tja, nekaj številk na papirju. A pri sončni elektrarni so ti odstotki zelo konkretni in hitro pomenijo občutno razliko na računu.

Pri Nejcu je šlo za 30 % izpada. To ni malenkost. To je pomenilo:

• približno 4.500 kWh manj proizvedene energije v enem samem letu toliko, kot povprečno gospodinjstvo porabi za ogrevanje ali polnjenje električnega vozila,

• med 538 € in 810 € izgube na leto, kar v nekaj letih preraste v več tisoč evrov, ki bi morali ostati v njegovem žepu,

• dodatne, manj vidne stroške zaradi večje odvisnosti od omrežja, kar pomeni dražjo elektriko v času, ko jo najbolj potrebuješ,

• in kar je najpomembnejše tveganje za varnost, ki ga v denarju sploh ne moremo ovrednotiti. Kaj je vredno mirno spanje, ko veš, da na strehi ni skrite nevarnosti v obliki pregrevanja in vročih točk?

Vse to se je dogajalo, medtem ko je aplikacija kazala, da je “vse v redu”. In to je tista prava cena nevidnih izgub ne samo denar, ampak tudi varnost, zanesljivost in zaupanje v lastno naložbo.

Zakaj je ta zgodba pomembna tudi za vas

Nejc ni tehnični strokovnjak. Je povsem običajen lastnik sončne elektrarne tak, kot ste morda vi. Želel je naložbo, ki bo delovala sama od sebe, prinašala prihranke in mu zagotavljala občutek varnosti. Vse, kar je pričakoval, je bila brezkrbnost in varnost.

A njegova izkušnja jasno razkriva nekaj, kar velja za vse lastnike: če se zanašate samo na aplikacijo, lahko vaša elektrarna zataji, vi pa tega ne boste nikoli pravočasno izvedeli. In takrat niso na kocki samo kilovatne ure, temveč vaš denar, vaš prihranek in celo vaša varnost.

Monitoring Enertec je tisti, ki loči lažen občutek varnosti od resnične kontrole nad naložbo. Pokaže tisto, kar aplikacije skrijejo. Razkrije skrite izgube, poda razloge in hkrati prinese rešitve. Predvsem pa zagotovi, da vaša elektrarna resnično dela za vas in ne proti vam.

Zdaj ste na potezi vi

Če se v tej zgodbi najdete, niste sami. Večina lastnikov sončnih elektrarn zaupa aplikaciji in verjame, da je vse tako, kot mora biti. A kot smo pokazali na primeru Nejca, se prava resnica pogosto skriva globlje in dokler je ne odkrijete, vas lahko stane veliko.

Prav zato smo se v Enertecu odločili, da vam damo možnost, da vse to preizkusite sami. V okviru naše akcije vam ponujamo eno leto popolnoma brezplačnega monitoringa skupaj z mesečnimi poročili. Brez obveznosti. Brez drobnega tiska. Samo priložnost, da spoznate, kaj pomeni imeti svojo elektrarno pod popolnim nadzorom 24/7.

Jasno in pregledno poročilo o delovanju vaše sončne elektranee, ki ga boste lahko razumeli brez tehničnega znanja. V njem boste našli ne le številke, ampak tudi grafične prikaze, primerjave in opozorila, če se kje pojavi odstopanje. Poleg tega boste dobili strokovne nasvete in konkretne rešitve, kako iz vaše elektrarne iztisniti največ  od optimizacije porabe do preprečevanja izgub. To pomeni, da boste vedno korak pred težavami, imeli popoln nadzor nad svojo naložbo in vsak mesec jasen dokaz, da vaša elektrarna dela za vas.

Vaša elektrarna si zasluži resnico vi pa brezskrbnost, varnost in miren spanec. Aktivirajte brezplačen Enertec monitoring zdaj in odkrijte, kaj pomeni imeti popoln nadzor nad svojo naložbo.

Začnite tukaj z naročilom na Brezplačni monitoring Enertec:
https://enertec.si/izdelek/izvajanje-monitoringa-z-letnim-porocilom-free/

Enertec – Think energy.

The post Ko sončna elektrarna zataji: zgodba, ki bi se lahko zgodila tudi vam appeared first on Enertec.

Ni ga čez udobje lastne e-polnilnice

Predstavljajte si, da se vsako jutro odpravljate v službo z električnim vozilom, a vam vedno zmanjkuje časa za polnjenje na javnih postajah. Kaj če bi imeli svojo polnilnico kar doma ali na parkirišču podjetja? S tem pozivom lahko posamezniki in podjetja pridobijo sredstva za postavitev lastne polnilne infrastrukture in tako povečajo udobje ter prihranijo čas in denar.

Zakaj do tako ugodnih rešitev e-polnilnic?

Evropska unija si je zastavila ambiciozen cilj – do leta 2030 zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za 55 %. Slovenija sledi temu cilju in si prizadeva, da bi do takrat vsaj 26 % porabljene energije v prometu izhajalo iz obnovljivih virov ter da bi se emisije znižale na 4355 kiloton CO₂ ekvivalenta letno. Več polnilnih postaj pomeni več električnih vozil na cestah, manj hrupa in čistejši zrak za vse.

Kako bo odločitev o e-polnilnica vplivala na vas?

Za lastnike električnih vozil: Pozabite na iskanje proste javne polnilnice – napolnite svoje vozilo čez noč kar doma in se vsako jutro odpravite na pot s polno baterijo.

• Za podjetja: Povečajte privlačnost svoje lokacije za zaposlene in stranke ter prispevajte k trajnostni mobilnosti.

• Za skupnosti: Razširitev polnilne infrastrukture pomeni večjo dostopnost e-mobilnosti za vse in hitrejši prehod v ogljično nevtralno prihodnost.

Kako so zagotovljena sredstva?

Za izvedbo ukrepa so v državnem proračunu zagotovljena tudi finančna sredstva v okviru projekta Spodbude za zasebno polnilno infrastrukturo (2570-25-0008), ki se financira iz Sklada za podnebne spremembe.

Finančne spodbude za polnilno infrastrukturo – koliko lahko prejmete in kaj je vključeno? 

Da bi vam olajšali prehod na električno mobilnost, so na voljo nepovratne finančne spodbude za nakup in namestitev zasebnih polnilnih postaj. Ne glede na to, ali želite svojo polnilnico doma ali na delovnem mestu, lahko izkoristite priložnost za sofinanciranje. Poglejmo, kako deluje!

Sklop A – Polnilna mesta za lastne potrebe

Imate električno vozilo in želite udobje lastne polnilne postaje doma? Sklop A je namenjen posameznikom, ki želijo postaviti eno polnilno mesto za osebno uporabo na lokaciji svojega stalnega prebivališča v Sloveniji.

The post Do e-polnilnice še nikoli tako ugodno. Država prispeva do 60%! appeared first on Enertec.

eSOLAR+ ni zgolj sončna elektrarna je energetska rešitev, ki vam zagotavlja popoln nadzor nad porabo energije in maksimalne prihranke. Združuje sončno elektrarno, baterijski hranilnik in napredni sistem upravljanja HEMS, ki optimizira vašo porabo v realnem času.

The post eSOLAR + Celovita energetska rešitev z garancijo prihranka! appeared first on Enertec.